Poimenujemo jo lahko tudi senzorno-motorična povratna zanka.

Informacije iz okolja in notranjosti našega telesa (občutki), potujejo do zavesti preko senzornega dela živčnega sistema. V zavestnem delu možganov (korteksu) se v senzornem pasu podatki primerno obdelajo in aktivirajo nevrone v motoričnem pasu.

Motorični pas potem na podlagi teh senzornih podatkov izda motorične ukaze (gibanje), ki povzročijo kontrakcijo ali pa sprostitev mišic, rezultat tega pa je premikanje telesa.

Senzorni del živčnega sistema zazna spremembo mišičnega tonusa in s tem spremembo gibanja, in to informacijo potem preko kože in hrbtenjače zopet posreduje v senzorni pas zavestnega dela možganov.

Tam se podatki ponovno sprocesirajo in aktivirajo motorični del zavestnega dela možganov, ta pa izda naslednje motorične ukaze.

Praktični primer delovanja čutno-gibalne povratne zanke:

V praksi to izgleda tako, da informacije, ki jih zaznamo v okolju (npr. luknja pred nami), potujejo po senzornem delu živčnega sistema v senzorni pas zavestnega dela možganov. Zavest se takrat zave nevarnosti v obliki luknje pred nami in na podlagi teh informacij aktivira motorični pas.

Motorični pas odgovori na način, da izda ukaze za napenjanje in sprostitev mišic, kar povzroči gibanje in rezultat tega je, da luknjo zaobidemo.

Informacija, da smo luknjo zaobšli in da je nevarnost mimo gre preko kože in hrbtenjače preko senzornega dela živčnega sistema nazaj v senzorni pas, kjer možganom sporoči, da smo se luknji izognili.

Podatki se v senzornem pasu obdelajo, aktivirajo motorični del možganov, ta pa izda nove ukaze za napenjanje in sproščanje mišic in s tem premik naprej.

Tako potem dobimo senzorno-motorično povratno zanko, ki deluje po principu 3. Newtonovega zakona akcija-reakcija, v dotičnem primeru pa pomeni: zaznam, reagiram, zaznam, reagiram. Čutno-gibalna povratna zanka je osnova, da je človek lahko živ in da se lahko odziva na različne spremembe zunaj in znotraj sebe.

 

Tim Ferjan

učitelj AEQ metode in AEQ dihanja 1. stopnje