Imenujemo ga tudi refleks zelene luči. Aktivira se, kadar začutimo, da smo ogroženi in nam v naši okolici preti nevarnost na katero se je potrebno odzvati. Omogoči nam, da se z oviro soočimo, ali pa od nje zbežimo. Je refleks, ki nas premakne naprej in je hkrati odgovoren za jezo.

Kakšna drža je značilna za refleks akcije?

Zanj je značilna lordozna drža, ki se kaže v ukrivljenosti ledvenega dela hrbtenice. Poleg mišic ledvenega dela hrbta se napnejo še ritne, zadnje stegenske ter mečne mišice. Človek kot radi rečemo “zaklene” kolena. Teža se tako prenese na pete. Ramena se potegnejo nazaj, glava se dvigne, telo poprime držo vojaka in je pripravljeno na akcijo. Pospešita se srčni utrip in dihanje, poviša se krvni tlak, izostri se vid, iz središča telesa se pretok krvi po večini preusmeri v možgane in mišice rok ter nog, kar človeku omogoči, da se z nevarnostjo lažje spopade ali pa od nje zbeži.

Kdaj je njegova aktivacija smiselna in potrebna?

Aktivacija refleksa zelene luči je potrebna takrat kadar človek želi storiti odločen korak naprej v življenju, smiseln je, kadar smo akutno pod višjim zunanjim pritiskom v službi, ker nam omogoča da lažje opravimo kar smo si zadali, primeren je, kadar smo v konfliktu z določeno osebo in se počutimo ogrožene. Ko minejo razlogi za akutno aktivacijo refleksa akcije, bi se morale mišice zadnje strani telesa sprostiti in podaljšati.

Ker pa je v modernem svetu ta refleks premnogokrat predolgo aktiviran zaradi zahtev in pritiskov okolja, ki kličejo po konstantni akciji in pretiravanju, aktivacija mišic RZL postane podzavestna navada nad katero izgubimo vpliv. To pomeni, da je človek po zadnji strani telesa napet tudi takrat, ko bi sicer moral biti sproščen.

Te nezavedno skrajšane in napete mišice so utrujene, boleče, za to da so lahko konstantno “aktivne” porabljajo ogromno naše energije. Ker človek nad njimi izgubi nadzor, so napete tudi med počitkom in spanjem, človek pa se tega niti ne zaveda.

Katere težave povzroča kronično aktiviran RZL?

Najpogostejše težave, ki jih povzroča stalno aktiviran refleks akcije so: Bolečine v ledvenem delu hrbta, hernije diska, išias, bolečine v ramenih, vratu, tenzijski glavoboli, migrene, bolečine v čeljusti itn.

V današnjih časih si življenja brez tehnologije in elektronike ne znamo predstavljati, zato so razlogi za tako stanje logična posledica. V stanju pripravljenosti na akcijo smo zjutraj še preden odpremo oči. Zaradi zvonenja budilke namreč. Vsak kasnejši klic, sms, ali opomnik na telefonu nas ponovno spravlja v stanje simpatičnega delovanja živčnega sistema. Teža “nahrbtnika” zunanjega pritiska in zahtev okolja katerega nosimo na sebi se vztrajno veča, to da se ne sesedemo in da lahko ta vedno težji “nahrbtnik” nosimo, pa je “zasluga” vedno bolj napetih mišic. Te napete mišice, pa prej ali slej terjajo svoj davek.

Posledica kronično predolgo aktiviranih mišic so spremembe funkcije, ki skozi daljši čas vodijo do strukturnih sprememb, te pa so potem vidne na rentgenskih in magnetno resonančnih slikah (hernija, skolioza, kalcinacije, obrabe itn.).

Kako lahko prepoznamo osebo, ki je konstantno v refleksu akcije?

Oseba s kronično aktiviranim simpatičnim delovanjem živčnega sistema vedno nekam hiti. V glavi ima čebelnjak misli, za tako osebo je značilna večopravilnost in pretiran občutek odgovornosti. Počuti se krivo, kadar nima kaj za početi, ne zna se ustaviti, umiriti in sprostiti. Zasuva se z delom, izgublja mero pri vsakdanjih opravilih, je nestrpna, ima ogromno idej in vedno se ji mudi. Za volanom je agresivna, vozi hitro in nevarno, problem običajno vidi v ostalih udeležencih v prometu. Taka oseba pretirava v sprejemanju odločitev namesto drugih ljudi.

Kakšna je torej rešitev?

Ker kosti “stojijo” tako kot jih “vlečejo” mišice, mišice pa “vlečejo” tako kot ukažejo možgani, je ključ do dolgoročnih učinkovitih sprememb vključitev zavestnega dela možganov v proces nižanja mišičnih napetosti.

Mišice je potrebno naučiti sprostitve in podaljšanja in tako znižati njihov povprečni tonus, ter s tem trajno odpraviti napetosti, takrat ko zanje ni realne potrebe (npr. pri počitku in spanju). Posledica večje urejenosti med krajšanjem in daljšanjem mišic pa je bolj lahkotno in prijetno gibanje brez bolečin.

Da pa je stanje sproščenih in energetsko bolj polnih mišic možno tudi dolgoročno ohranjevati, brez da nad njimi ponovno izgubimo sposobnost sprostitve, je potrebno skladno s tem dvigovati tudi svojo čustveno zrelost in uporabo čustev, s katerimi sprotno urejujemo probleme v okolju ter dosegamo višjo homeostazo. Bolj urejeni odnosi v našem življenjskem krogu pa nam omogočajo, da smo bolj sproščeni in manjkrat napeti.

 

Tim Ferjan

učitelj AEQ metode in AEQ dihanja 1. stopnje