Refleks poškodbe nastane zaradi nesreče ali poškodbe, kaže pa se tudi kot posledica nesimetričnih obremenitev in prilagoditev pri športu ali delu (golf, tenis, hokej, badminton, delo v gostinstvu, delo za računalnikom, zobozdravstvo..).

Katere mišice vključuje?

Ta refleks vpliva na mišično napetost na eni ali drugi bočni strani telesa, s katero nas telo želi zaščititi pred bolečino. Napnejo se bočne, stranske trebušne, medrebrne, ledvena kvadratasta mišica, ter mišice primikalke kolka.

Kdaj se aktivira?

Ob poškodbi noge, se mišice na drugi strani telesa napnejo, da bi prevzele obremenitve poškodovane noge in jo s tem razbremenile z namenom, da se poškodba zaceli.

Pri poškodbi roke, ki jo imamo imobilizirano v trikotni ruti ali mavcu, še dodatno napnemo bočne mišice, da bi roka čimbolj mirovala.

Zlom reber ali močan udarec v predel prsnega koša vplivata na napetost mišic na strani poškodbe, s katero telo podobno kot v prejšnjih primerih, želi mesto poškodbe čimbolj obvarovati pred premikanjem in dodatno bolečino.

Vse zgoraj našteto se zgodi refleksno in podzavestno, vendar še preden uspemo poškodbo sanirati refleks postane trajen, kar pomeni da smo nad napetimi mišicami izgubili nadzor.

Kako se kaže refleks travme?

Izgubljeni nadzor nad trajno napetimi bočnimi mišicami povleče kolk bolj proti rami in s tem celo nogo bolj proti ušesu, zato po navadi tak človek kasneje dobi diagnozo »krajše« noge. To pa se kaže v neenakomerni obremenitvi nog kar v praksi pomeni, da se je težišče iz obeh nog v večini preneslo na “zdravo” nogo in da je tako na eni nogi več teže kot na drugi.

Opazno je šepanje, neenakomerna dolžina koraka in različna amplituda gibanja rok in nog pri hoji. Opazimo, da oseba eno roko ali nogo med hojo premika lahkotno, spontano in igrivo, druga roka oziroma noga pa je zaradi napetih in zakrčenih mišic bolj trda in »imobilizirana«. Kaže se na način, da je medenica nagnjena bolj na eno ali na drugo stran, kar pomeni da je rob medenice na eni strani telesa višje kot na nasprotni strani.

Zaradi refleksa travme ima človek različno višino ramen, to pa opazimo kot »daljšo« oziroma na drugi strani »krajšo« roko, kadar stoji. Glava je nagnjena na stran, oseba pa mora potem zato, da bi glavo obdržala naravnost, pretirano nezavedno kronično napenjati vrat na drugi strani, kar med drugim vodi v bolečine v vratu, glavobole in migrene. Kolk na strani, ki je bolj napeta je precej bolj trd in tog, to povzroča nesimetrije pri gibanju medenice, kar vodi v bolečine in obrabe v kolku, kolenu in gležnju.

Prsni koš se pri človeku s kronično napetimi bočnimi mišicami v eno stran rotira lažje kot v drugo. Glavo v eno stran obrača lažje kot v nasprotno. Ko oseba s kronično aktiviranim refleksom travme stoji, izgleda kot bi v eni roki konstantno držal kovček z orodjem (visi na eno stran). Oseba zaradi visenja na stran dobi diagnozo ukrivljenosti hrbtenice, bolj znano kot skolioza.

Človek je pokončno bitje, zato je ravnotežje zanj ključnega pomena. K ravnotežju stremimo že vse od trenutka ko smo shodili. Zaradi vse več prisotne čutno-gibalne izgube spomina in s tem spremenjene funkcije telesa, se začne telo nagibati, s časom pa se začne spreminjati tudi struktura, kar vodi v vedno več omejitev, bolečin, obrab in poškodb.

 

 

Tim Ferjan

učitelj AEQ metode in AEQ dihanja 1. stopnje