{"id":1803,"date":"2023-03-06T18:40:29","date_gmt":"2023-03-06T17:40:29","guid":{"rendered":"https:\/\/tim-aeq.si\/?p=1803"},"modified":"2023-03-06T18:40:29","modified_gmt":"2023-03-06T17:40:29","slug":"ali-smo-sploh-pozorni-na-to-kako-dihamo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/2023\/03\/06\/ali-smo-sploh-pozorni-na-to-kako-dihamo\/","title":{"rendered":"Nam je sploh pomembno kako dihamo, ali je va\u017eno samo da dihamo?"},"content":{"rendered":"

Ljudje se danes \u017ee nekoliko ve\u010d kot \u0161e nedolgo nazaj posve\u010damo bolj zdravemu na\u010dinu prehranjevanja, zadostni hidraciji, telesni aktivnosti in vklju\u010devanju raznih prehranskih dodatkov v na\u0161 vsakdanjik. Vpra\u0161ajmo pa se, koliko \u010dasa namenimo raziskovanju pravilnega dihanja? Dihanje je ena izmed najbolj pomembnih osnovnih \u017eivljenjskih funkcij \u010dloveka.<\/p>\n

Po nekaterih podatkih, bi brez hrane lahko pre\u017eiveli tudi do 2 meseca, brez vode nekaj dni, brez dihanja pa okvara mo\u017eganov in zatem tudi smrt lahko nastopi \u017ee po nekaj minutah.<\/p>\n

Kako dihamo?<\/b><\/span><\/p>\n

Splo\u0161no prepri\u010danje je, da dihamo samo s plju\u010di, v resnici pa dihamo s celim telesom.<\/p>\n

\"\"Pri vdihu, se ledveni del hrbta napne in rahlo uslo\u010di, medenica se nagne nazaj, trebuh se sprosti in podalj\u0161a, kar omogo\u010di trebu\u0161ni votlini da se raz\u0161iri ter tako preoblikuje. Posledi\u010dno se ustvari prostor, da se lahko trebu\u0161na prepona spusti ni\u017eje, zaradi \u010desar se plju\u010da lahko raz\u0161irijo in tako u\u010dinkovito napolnijo z zrakom.<\/p>\n

Pri izdihu pa se ledveni del hrbta sprosti, trebu\u0161ne mi\u0161ice se skraj\u0161ajo in napnejo, medenica se nagne naprej, trebu\u0161na prepona pa se za\u010dne pomikati navzgor in tako se zrak iztisne iz plju\u010d.<\/p>\n

Dihanje poteka v trodelnem dihalnem ritmu: vdih-izdih-premor. Dihanje brez premora je danes obi\u010dajnost in je zna\u010dilno za simpati\u010dno stanje avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema, zaradi \u010desar smo konstantno \u00bbpri\u017egani\u00ab in v akciji. Tudi takrat, ko bi morali biti parasimpati\u010dni (spanje, po\u010ditek).<\/p>\n

Povpre\u010dna frekvenca dihanja pri odraslem \u010dloveku je od 8 do 10 vdihov in izdihov na minuto. Hitreje dihamo, ko smo vznemirjeni, po\u010dasneje pa kadar smo v spro\u0161\u010denem in umirjenem stanju. Globina vdiha je odvisna od na\u0161ega razpolo\u017eenja. Plitko dihamo kadar smo prestra\u0161eni in pod stresom ali pa kadar ne smemo \u010dutiti sebe in za nas ni priporo\u010dljivo, da bi se na te ob\u010dutke odzvali. Bolj globoko in umirjeno dihamo takrat, kadar smo pomirjeni in nas ni strah, kaj se bo zgodilo jutri.<\/p>\n

Zakaj pride do spremembe dihanja?<\/strong><\/p>\n

Pri dojen\u010dkih je pravilno dihanje \u0161e kako dobro opazno. Dihajo globoko, umirjeno ter nesli\u0161no s pomo\u010djo trebu\u0161ne prepone. Kasneje pa se dihanje vse bolj spreminja in popa\u010di.<\/p>\n

\"\"\u017de v otro\u0161tvu se sre\u010dujemo s situacijami, ki v nas vzbudijo ob\u010dutke mo\u010dnih \u010dustev in so za nas preve\u010d bole\u010de z njimi pa se ne znamo ali pa ne \u017eelimo soo\u010diti. Varovalka, ki nas \u0161\u010diti pred temi \u010dustvi pa je popa\u010ditev dihanja, ki postane vse bolj plitko in pospe\u0161eno. Zavarujemo se pred mo\u010dno jezo, strahom, \u017ealostjo, v nekaterih primerih, v okoljih kjer to ni za\u017eeleno pa na \u017ealost tudi pred izra\u017eanjem veselja in ljubezni. \u017de kot zelo majhni se nau\u010dimo, da starej\u0161i, najpogosteje star\u0161i ali skrbniki, na\u0161e nemo\u010di, ki jo \u017eelimo izraziti prek \u010dustev zaradi svoje nezadostne \u010dustvene zrelosti ne odobravajo in ne sprejemajo ter da so ta intenzivna \u010dustva pravzaprav neza\u017eelena. Pred izra\u017eanjem le-teh se \u00bbza\u0161\u010ditimo\u00ab z zakr\u010denjem mi\u0161ic, ki pri dihanju sodelujejo in tako ustvarimo trd oklep, zaradi katerega sta vdih in izdih omejena. Predstavljajte si, da imate na prsih skalo, \u017eelite pa umirjeno in globoko vdihniti ter spremeniti obliko prsnega ko\u0161a. Nemogo\u010de. Zato je logi\u010dno, da dihanje postane hitrej\u0161e in bolj plitko.<\/p>\n

Ko smo se kot otroci okolju prisiljeni prilagajati dlje \u010dasa, potem nad napetimi in skraj\u0161animi mi\u0161icami, ki s svojo napetostjo onemogo\u010dajo primerno ekspanzijo trebu\u0161ne in prsne votline izgubimo nadzor in zmo\u017enost sprostitve. Tak\u0161no dihanje prenesemo tudi v odraslo dobo, z leti pa so posledice popa\u010ditve dihanja vse huj\u0161e.<\/p>\n

 <\/p>\n

Nikoli ni prepozno, da bi se nau\u010dili kako pravilno dihati.<\/strong><\/p>\n

Dihanje je avtonomen proces, nad katerim nimamo direktnega nadzora. Na\u0161 avtonomni \u017eiv\u010dni sistem nadzira dihanje in ga prilagaja glede na trenutno stanje v telesu. Lahko ga sicer nadziramo, kadar smo zavestno pozorni na gibanje trebu\u0161ne prepone, vendar take pozornosti ne zmoremo obdr\u017eati dlje \u010dasa, saj dana\u0161nji tempo \u017eivljenja od nas zahteva, da smo vseskozi pozorni \u0161e na preostalo dogajanje okoli nas.<\/p>\n

Dihanja se lahko kot re\u010deno kadarkoli za\u010dnemo zavedati in nanj tudi vplivamo. Takrat namensko pri\u010dnemo dihati bolj pravilno in tudi po\u010dutimo se bolje. Ko pa pozornost preusmerimo drugam, se dihanje povrne v prvotno stanje, zato je potrebno iskati razloge, zaradi katerih se telo vedno znova vra\u010da k nefunkcionalnem dihanju.<\/p>\n

Kot u\u010ditelj AEQ dihanja 1. stopnje vam skozi u\u010dinkovitej\u0161e dihanje in razlago ponudim razumevanje in vas u\u010dim kako ustvariti \u010dlove\u0161ki strukturi in funkciji bolj primerno okolje in odnose med ljudmi s katerimi \u017eivite, da bi lahko dihali bolj pravilno.<\/p>\n

\"\"To pa je tudi ena izmed osnovnih in najbolj pomembnih razlik AEQ dihanja in ostalih dihalnih tehnik in metod, ki u\u010dijo pravilnega dihanja. Namre\u010d ostale dihalne metode po ve\u010dini ljudem \u017eelijo pomagati, da bi dihali pravilneje, kljub temu, da \u0161e naprej \u017eivijo v enako toksi\u010dnem okolju in odnosih, ki pa jim pravilno dihanje kroni\u010dno onemogo\u010dajo in so jih do nepravilnega dihanja pravzaprav sploh pripeljali.<\/p>\n

Pravilno dihanje je rezultat, posledica in nagrada za bolj urejeno okolje in odnose znotraj katerih bivamo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tim Ferjan<\/p>\n

u\u010ditelj AEQ metode in AEQ dihanja 1. stopnje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljudje se danes \u017ee nekoliko ve\u010d kot \u0161e nedolgo nazaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1805,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[57,30],"tags":[55,56,58,59,60,61,62,63],"class_list":["post-1803","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-dihanje","category-najnovejsi-clanki","tag-aeq-dihanje","tag-diafragma","tag-nepravilno-dihanje","tag-popaceno-dihanje","tag-pravilno-dihanje","tag-toksicni-odnosi","tag-toksicno-okolje","tag-ucinkovito-dihanje"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1803","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1803"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1803\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1805"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1803"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1803"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1803"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}