Temelj u\u010dinkovitega \u010dlove\u0161kega gibanja so gibi, ki izhajajo iz centra telesa in so usklajeni z gibi v okon\u010dinah. \u010clove\u0161ka energija se generira v sredi\u0161\u010du telesa in se koordinirano prena\u0161a naprej do okon\u010din, kar nam omogo\u010da da se lahko premikamo. Okon\u010dine delujejo kot bi\u010d, ki prenese energijo potrebno za gibanje. Danes pa je telo ve\u010dine ljudi bolj kot lahkotnemu bi\u010du, podobno trdemu hrastu.<\/p>\n
Splo\u0161no prepri\u010danje je, da se premikamo zgolj z na\u0161imi okon\u010dinami. Temu pa ni tako. \u010clovek brez nog, se kljub temu, da nima nog lahko premika. Zato ker gibi izhajajo iz sredi\u0161\u010da telesa s pomo\u010djo spiralnega gibanja, kjer se prsni ko\u0161 rotira v eno, medenica pa v drugo smer.<\/p>\n
Cilj u\u010dinkovitega gibanja je, da se gib opravi z usklajenim delovanjem mi\u0161ic, ki se na eni strani kraj\u0161ajo na drugi pa dalj\u0161ajo, pri tem pa se porabi najmanj\u0161a mo\u017ena koli\u010dina energije. Kot otroci, smo bili ve\u0161\u010di lahkotnega in usklajenega gibanja, z leti \u010dedalje ve\u010dje odtujenosti zavesti od telesa, pa smo ta ob\u010dutek postopno izgubili. Nekateri bolj, drugi manj, smo se za\u010deli premikati vse bolj podobno robotom.<\/p>\n
Opazna je ob\u010dutna razlika med lahkotnim, pristnim, razigranim gibanjem otrok, ter med trdim, te\u017ekim, glasnim in togim premikanjem nas odraslih.<\/p>\n
Te\u017eav, bole\u010din in nezadovoljstva zaradi vse ve\u010dje neurejenosti gibanja pa se potem ljudje kar nekako navadimo, ker velja, da je bole\u010dino pa\u010d treba sprejeti in se z njo nau\u010diti \u017eiveti, oziroma vse ve\u010djo entropijo znotraj nas pripisujemo letom.<\/p>\n
Za vse bolj neprijetno gibanje niso kriva leta kot taka, ampak so kriva leta, v katerih sebi in svojemu telesu nismo namenili dovolj pozornosti, da bi nepotrebno mi\u0161i\u010dno napetost sproti urejevali. Ker nismo urejevali te\u017eav, ko so bile akutne, smo jim omogo\u010dili, da so postale kroni\u010dne.<\/p>\n
Ta kroni\u010dna zakr\u010denost mi\u0161ic v centru trupa onemogo\u010da spiralno gibanje medenice in prsnega ko\u0161a. Trup postane rigiden in tog, zato se ves pritisk prenese na ledveni del hrbta ter noge. Gibanje postane okorno, trdo in vedno bolj bole\u010de. Tako pride do vse pogostej\u0161ih bole\u010din v ledvenem delu hrbta, do bole\u010din v medenici, kolkih, do po\u0161kodb kolen, gle\u017enjev, tetiv in ploskih stopal. Pogoste so bole\u010dine v ramenih, kalcinacije, \u00bbteni\u0161ki komolec\u00ab, bole\u010dine v zapestju, dlaneh, karpalni kanali ipd.<\/p>\n
Napete mi\u0161ice za svojo nepotrebno napetost porabljajo ogromno na\u0161e energije. Ker je gibanje vedno bolj neprijetno, stiskamo zobe in vanj vlagamo \u0161e ve\u010d truda, volje in energije, kar pa nas dolgoro\u010dno \u0161e bolj iz\u010drpava.<\/p>\n
<\/p>\n
Tim Ferjan<\/p>\n
u\u010ditelj AEQ metode in AEQ dihanja 1. stopnje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Temelj u\u010dinkovitega \u010dlove\u0161kega gibanja so gibi, ki izhajajo iz centra […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2257,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[7,30],"tags":[146,147,148,149],"class_list":["post-2256","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gibanje","category-najnovejsi-clanki","tag-robotsko-gibanje","tag-spiralno-gibanje","tag-ucinkovito-gibanje","tag-zakrcenost-misic"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2256","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2256"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2256\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2256"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2256"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2256"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}