{"id":2354,"date":"2023-08-03T10:14:37","date_gmt":"2023-08-03T08:14:37","guid":{"rendered":"https:\/\/tim-aeq.si\/?p=2354"},"modified":"2023-08-03T10:14:37","modified_gmt":"2023-08-03T08:14:37","slug":"vpliv-custev-na-dihanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/2023\/08\/03\/vpliv-custev-na-dihanje\/","title":{"rendered":"Vpliv \u010dustev na dihanje"},"content":{"rendered":"

Za urejanje odnosov v okolju v katerem ne moremo, ne smemo ali pa ne upamo biti umirjeni, parasimpati\u010dni in v homeostazi, potrebujemo vi\u0161ek \u010dasa, pozornosti in energije. \u010ce konstantno nekam norimo in lovimo \u010das, je razumljivo, da nimamo osnovnih pogojev, da bi dvigovali kompleksnost odnosov. Komunikacija je vse bolj plitka, hitra in povr\u0161na, tak\u0161no pa postaja tudi na\u0161e dihanje.<\/p>\n

\u017de kot majhni otroci se nau\u010dimo katera \u010dustva lahko izra\u017eamo, katera pa v okolju niso za\u017eelena. Kaj se \u00bbspodobi\u00ab in kaj ne. Kaj nam je dovoljeno, kje pa nas je potrebno nau\u010diti \u00bbreda\u00ab. Ponekod so na \u017ealost prepovedana tudi \u010dustva kot so, jeza, veselje, ljubezen, sre\u010da in \u017ealost.<\/p>\n

Kako odtujenost med telesom in zavestjo star\u0161ev vpliva na otroke?<\/strong><\/p>\n

Kot otroci smo bili nemo\u010dni in v popolnosti odvisni od star\u0161ev. Zato je zelo pomembno, da so star\u0161i v stiku s svojim telesom, da lahko prepoznajo in kasneje tudi zadovoljijo otrokove potrebe. Otroci svoje nezadovoljene potrebe izra\u017eajo naprimer na na\u010din da so \u00bbsitni\u00ab, \u00bbkar naprej\u00ab jokajo, imajo \u00bbpreve\u010d\u00ab energije, ne \u017eelijo umiti zob, zavra\u010dajo hrano, “zahtevajo” pozornost ipd. Star\u0161, ki ima dovolj spro\u0161\u010dene mi\u0161ice in lahko ob\u010dutke iz povr\u0161ine membrane prenese na povr\u0161ino zavesti, lahko bolj jasno razume kaj otrok potrebuje ali pa \u017eeli. Tak otrok je precej manjkrat nemo\u010den in v stiski zaradi katere je napet.<\/p>\n

V ve\u010dini primerov pa so star\u0161i zaradi nezavedne kroni\u010dne mi\u0161i\u010dne napetosti \u010dustveno otopeli in te\u017eje prepoznajo otrokove potrebe. Tega pa se zaradi senzorno-motori\u010dne amnezije niti ne zavedajo, zato la\u017eje ohranjajo mi\u0161ljenje, da vse po\u010dno kot je treba.<\/p>\n

\"\"Star\u0161e, ki so zaradi senzorno-motori\u010dne amnezije odtujeni od svojih telesnih ob\u010dutkov otrokova mo\u010dna \u010dustva motijo in spravljajo ob \u017eivce, zaradi \u010desar je otrok ve\u010dkrat kaznovan. Tako se otrok nau\u010di, da je mo\u010dna \u010dustva bolje zadr\u017eevati zase, ker z izra\u017eanjem le-teh ne dose\u017ee ni\u010d, poleg tega pa v stisko spravlja tudi star\u0161a, ki pa zaradi \u010dutno-gibalne izgube spomina ne razumeta, kako si njegova \u010dustva sploh interpretirati.<\/p>\n

Otrok ne zmore vplivati na odnos star\u0161ev do njega, zato raje “spremeni” sebe.<\/strong><\/p>\n

Ker otrok zaradi slab\u0161e komunikacije \u0161e ni zmo\u017een vplivati na star\u0161a, da se spremenita, potem raje vpliva nase in \u00bbspremeni\u00ab sebe. Sebe tako \u017ertvuje za ohranitev ljube\u010de povezave med njim in star\u0161i. Popa\u010di in ote\u017ei lastno dojemanje sveta. Svoje vedenje prilagodi zahtevam in pri\u010dakovanjem star\u0161ev, taka sprememba pa zahteva povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus s katerim omeji svojo avtenti\u010dnost. Vi\u0161ji mi\u0161i\u010dni tonus zaradi kroni\u010dno nepotrebno napetih mi\u0161ic s katerimi otrok \u00bbpod kontrolo\u00ab dr\u017ei svoje vedenje negativno vpliva na gibanje in dihanje.<\/p>\n

Otrok s postopno odtujitvijo svojega telesa od zavesti star\u0161ema omogo\u010di, da imata \u0161e naprej neu\u010dinkovit odnos, ki pa v negativnem smislu vpliva na celotno dru\u017eino. Postane bolj “priden” za ceno tega, da ima iz leta v leto ve\u010d “nepojasnjenih” bolezni in te\u017eav.<\/p>\n

Kako poteka zaznavanje ob\u010dutkov?<\/strong><\/p>\n

Ob\u010dutke lahko zaznavamo glede na dogajanje v na\u0161i okolici (propriocepcija), ali pa jih zaznavamo glede na dogajanje znotraj na\u0161ega telesa (interocepcija).<\/p>\n

Zaznavanje ob\u010dutkov poteka preko na\u0161e membrane, ki je sestavljena iz ko\u017ee, zgornje plasti ma\u0161\u010dobe, veznega tkiva ter pre\u010dno-progastih skeletnih mi\u0161ic, ki so ovite v fascije. Ko\u017ea in \u010dutni organi na povr\u0161ju membrane sprejemajo dra\u017eljaje, ki prihajajo iz zunanjosti na\u0161ega organizma, pre\u010dno-progaste mi\u0161ice ovite v fascijo pa omogo\u010dajo zaznavanje ob\u010dutkov iz notranjosti.<\/p>\n

\u010ce je membrana dovolj spro\u0161\u010dena in s tem prepustna, se ob\u010dutki preko senzornega dela \u017eiv\u010dnega sistema preslikajo v zavest in tako se jih zavemo. Ko se informacije v senzornem delu obdelajo, se aktivira motori\u010dni del mo\u017eganov, ki pa v mi\u0161ice izda ukaze za napenjanje ali spro\u0161\u010danje, kar nam omogo\u010di, da se na zaznano tudi odzovemo.<\/p>\n

S spremembo mi\u0161i\u010dnih tonusov preko gibanja (glas, mimika, kretnje) izrazimo svoje ob\u010dutke in jih delimo z okolico.<\/p>\n

\u010ce pa ob\u010dutkov ne \u017eelimo, ne upamo ali celo ne smemo izraziti pa moramo z napetostjo mi\u0161ic zadr\u017eati potencialno energijo v sredi\u0161\u010du telesa in tako prepre\u010diti da bi se prek izhodnih to\u010dk (obraz, usta, o\u010di, dlani, stopala) izrazila v okolje.<\/p>\n

Blokada izra\u017eanja \u010dustev.<\/strong><\/p>\n

Pojav ob katerem \u010dutimo nujo po izra\u017eanju, tega pa na koncu ne storimo imenujemo blokada izra\u017eanja \u010dustev. Zanjo se odlo\u010dimo zavestno in z zakr\u010ditvijo mi\u0161ic prepre\u010dimo potrebno gibanje s katerim bi na\u0161e ob\u010dutke sicer delili z okolico preko vedenja in dejanj.<\/p>\n

Pri blokiranju izra\u017eanja \u010dustev se zavedamo \u017eelje po izra\u017eanju, zavedamo se da nas nekaj moti, ovira ali ogro\u017ea, vendar pa tega ne izrazimo, ker se bojimo posledic. Na\u0161 um oceni, da je bolj varno, \u010de se ne \u00bbizpostavimo\u00ab. Stanje napetih mi\u0161ic s katerimi popa\u010dimo dihanje in ob\u010dutke zadr\u017eimo zase je trenutno. Ko minejo razlogi za zadr\u017eevanje \u010dustev pa bi se morale na\u0161e mi\u0161ice ponovno sprostiti.<\/p>\n

\u010ce pa \u017eivimo v okolju ali pa na na\u010din, da je nuja po blokiranju izra\u017eanja \u010dustev mo\u010dna in dolgotrajna, pa potreba blokiranja izra\u017eanja iz akutne preraste v kroni\u010dno. Takrat ne govorimo ve\u010d o blokiranju \u010dustev, ampak o potla\u010ditvi \u010dustev.<\/p>\n

Potla\u010ditev \u010dustev.<\/strong><\/p>\n

Potla\u010ditev \u010dustev deluje globlje in ima druga\u010den namen kot njihovo zadr\u017eevanje (blokiranje).<\/p>\n

Pri potla\u010ditvi \u010dustev ni zadr\u017eano \u00bbsamo\u00ab izra\u017eanje ob\u010dutkov, ampak le-ta deluje \u0161e bolj kompleksno. Ob\u010dutki so potisnjeni \u0161e bolj globoko pod povr\u0161inski sloj membrane, kjer so bolj oddaljeni od zavesti, ki jih ni zmo\u017ena zaznati.<\/p>\n

To pomeni, da z napetostjo mi\u0161ic omrtvi\u010dimo zaznavanje ob\u010dutkov glede na dogajanje okoli nas. Tako niti ne ob\u010dutimo, da nas nekaj ali nekdo moti, ogro\u017ea ali ovira, ter da se do nas vede nespo\u0161tljivo in nesprejemljivo. Zato la\u017eje ostanemo v nenormalnih odnosih, ki nam s \u010dasom \u017eal postanejo vse bolj \u00bbnormalni\u00ab.<\/p>\n

S \u0161\u010ditom napetih mi\u0161ic povzro\u010dimo da ne ob\u010dutimo norega odnosa okolice do nas, hkrati pa sebi ote\u017eimo in onemogo\u010dimo reakcijo s katero bi sicer lahko te odnose urejevali ali pa zapustili.<\/p>\n

Tako s pomo\u010djo \u010dutno-gibalne amnezije ustvarjamo iluzije znotraj katerih “la\u017eje” \u017eivimo in ohranjamo nepristno pozitivnost, ki jo krasita “fake” nasmeh na obrazu in pa ob\u010dutek da je vse “okej”.<\/p>\n

Takih iluzij pa ni mogo\u010de ohranjevati dlje \u010dasa brez vedno ve\u010djih negativnih posledic. Telo nam prej ali slej pri\u010dne izstavljati ra\u010dune v obliki vse ve\u010d “nepojasnjenih” vnetij, bole\u010din in bolezni. Ti ra\u010duni pa so z vsakim naslednjim vedno dra\u017eji in bolj bole\u010di.<\/p>\n

Kako napetost mi\u0161ic s katero svoje vedenje “dr\u017eimo” pod kontrolo vpliva na dihanje?<\/strong><\/p>\n

Kroni\u010dna napetost membrane, ki je rezultat na\u0161e nemo\u010di v odnosih ote\u017ei in omeji na\u0161e dihanje, ki postane hitro in plitko, v zgornji del prsnega ko\u0161a. Zrak posledi\u010dno prehitro zapusti na\u0161a plju\u010da in poru\u0161i razmerje med CO2 in O2 v plju\u010dih in krvi, zaradi \u010desar se oslabi nastajanje \u017eivljenjske energije. Energija iz hrane se tako za\u010dne pretvarjati v \u017eivljenjsko energijo na anaerobni na\u010din (ob odsotnosti kisika), kar ima za rezultat tudi do 16x ni\u017ejo produkcijo \u017eivljenjske energije.<\/p>\n

Z ni\u017ejo produkcijo \u017eivljenjske energije oslabimo mo\u010d impulzov, ki so tako ravno prav \u0161ibki, da jih na\u0161a zavest \u0161e te\u017eje zazna. Lahko re\u010demo, da so \u010dustva potem \u0161e bolj \u0161ibka, prav tako pa je \u0161e manj\u0161a tudi potreba po njihovem izra\u017eanju.<\/p>\n

Potla\u010ditev \u010dustev ni selektivni pojav, ki bi dolo\u010denim ob\u010dutkom prepre\u010deval \u00bbvstop\u00ab v zavest, drugim, bolj prijetnim pa to omogo\u010dal.<\/p>\n

Oklep kroni\u010dno zakr\u010denih mi\u0161ic nam prepre\u010duje ob\u010dutenje neprijetnih \u010dustev, hkrati pa smo zaradi njega prikraj\u0161ani tudi za ob\u010dutenje tistih prijetnih, sintropi\u010dnih, ljube\u010dih ob\u010dutkov.<\/p>\n

Tako postajamo vedno bolj \u010dustveno otopeli in dobivamo \u00bbdebelo\u00ab ko\u017eo zaradi katere iluzorno la\u017eje \u017eivimo v norih odnosih. Po eni strani nas navidezno \u0161\u010diti pred neprijetnim, po drugi pa nas dela vedno bolj \u00bbtrde\u00ab tudi takrat, ko bi sicer morali biti \u00bbmehki\u00ab, odkriti, ljube\u010di in bi se morali prepustiti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Tim Ferjan<\/p>\n

u\u010ditelj AEQ dihanja 1. stopnje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za urejanje odnosov v okolju v katerem ne moremo, ne […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2355,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[57,30],"tags":[167,168,169,170,143,129,171,144,172,173,174,11,13,175,176],"class_list":["post-2354","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-dihanje","category-najnovejsi-clanki","tag-blokada","tag-blokada-izrazanja","tag-custva","tag-custvena-nezrelost","tag-cutno-gibalna-izguba-spomina","tag-dihanje","tag-izrazanje","tag-odtujenost","tag-odtujenost-med-telesom-in-zavestjo","tag-potlacitev","tag-potlacitev-custev","tag-senzorno-motoricna-amnezija","tag-sma","tag-vpliv-custev-na-dihanje","tag-zaznavanje-obcutkov"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2354","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2354"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2354\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2355"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2354"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2354"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/riaddev.com\/aeq\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2354"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}